Metode usedanja aluminijastih profilov, ki se uporabljajo v gradbeništvu, običajno vključujejo tehtanje usedanja in teoretično usedanje. Obračun tehtanja vključuje tehtanje izdelkov iz aluminijastih profilov, vključno z embalažnim materialom, in izračun plačila na podlagi dejanske teže, pomnožene s ceno na tono. Teoretični posedek se izračuna tako, da se teoretična teža profilov pomnoži s ceno na tono.
Pri tehtanju se pojavi razlika med dejansko stehtano težo in teoretično izračunano težo. Razlogov za to razliko je več. Ta članek v glavnem analizira razlike v teži, ki jih povzročajo trije dejavniki: razlike v debelini osnovnega materiala aluminijastih profilov, razlike v slojih površinske obdelave in razlike v embalažnih materialih. Ta članek obravnava, kako nadzirati te dejavnike, da zmanjšate odstopanja.
1.Razlike v teži, ki jih povzročajo razlike v debelini osnovnega materiala
Obstajajo razlike med dejansko debelino in teoretično debelino profilov, kar povzroči razlike med tehtano težo in teoretično težo.
1.1 Izračun teže na podlagi variance debeline
V skladu s kitajskim standardom GB/T5237.1 je za profile z zunanjim krogom, ki ne presega 100 mm in nazivno debelino manj kot 3,0 mm, visoko natančno odstopanje ±0,13 mm. Če za primer vzamemo profil okenskega okvirja debeline 1,4 mm, je teoretična teža na meter 1,038 kg/m. S pozitivnim odstopanjem 0,13 mm je teža na meter 1,093 kg/m, razlika 0,055 kg/m. Z negativnim odstopanjem 0,13 mm je teža na meter 0,982 kg/m, razlika 0,056 kg/m. Pri izračunu za 963 metrov je razlika 53 kg na tono, glejte sliko 1.
Upoštevati je treba, da ilustracija upošteva samo varianco debeline odseka z nominalno debelino 1,4 mm. Če upoštevamo vsa odstopanja debeline, bi bila razlika med tehtano in teoretično težo 0,13/1,4*1000=93 kg. Obstoj odstopanj v debelini osnovnega materiala aluminijastih profilov določa razliko med tehtano in teoretično težo. Bližje kot je dejanska debelina teoretični debelini, bližje je stehtana teža teoretični teži. Pri izdelavi aluminijastih profilov se debelina postopoma povečuje. Z drugimi besedami, stehtana teža izdelkov, proizvedenih z istim nizom kalupov, je na začetku lažja od teoretične teže, nato postane enaka in pozneje postane težja od teoretične teže.
1.2 Metode nadzora odstopanj
Kakovost kalupov za aluminijaste profile je temeljni dejavnik pri nadzoru teže na meter profilov. Prvič, potrebno je strogo nadzorovati delovni trak in obdelovalne dimenzije kalupov, da zagotovimo, da izhodna debelina ustreza zahtevam, z natančnostjo, nadzorovano v območju 0,05 mm. Drugič, proizvodni proces je treba nadzorovati s pravilnim upravljanjem hitrosti iztiskanja in vzdrževanjem po določenem številu prehodov kalupa, kot je določeno. Poleg tega je mogoče kalupe obdelati z nitriranjem, da se poveča trdota delovnega traku in upočasni povečevanje debeline.
2. Teoretična teža za različne zahteve glede debeline stene
Debelina stene aluminijastih profilov ima tolerance, različni kupci pa imajo različne zahteve glede debeline stene izdelka. V skladu z zahtevami tolerance debeline stene se teoretična teža spreminja. Na splošno se zahteva samo pozitivno odstopanje ali samo negativno odstopanje.
2.1 Teoretična utež za pozitivno odstopanje
Pri aluminijastih profilih s pozitivnim odstopanjem v debelini stene kritična nosilnost osnovnega materiala zahteva, da izmerjena debelina stene ni manjša od 1,4 mm ali 2,0 mm. Metoda izračuna teoretične teže s pozitivno toleranco je risanje diagrama odstopanja s središčem debeline stene in izračun teže na meter. Na primer, za profil z debelino stene 1,4 mm in pozitivno toleranco 0,26 mm (negativno toleranco 0 mm) je debelina stene pri sredinskem odstopanju 1,53 mm. Teža na meter za ta profil je 1,251 kg/m. Teoretično težo za namene tehtanja je treba izračunati na podlagi 1,251 kg/m. Ko je debelina stene profila -0 mm, je teža na meter 1,192 kg/m, in ko je +0,26 mm, je teža na meter 1,309 kg/m, glejte sliko 2.
Na podlagi debeline stene 1,53 mm, če je samo odsek 1,4 mm povečan do največjega odstopanja (odklon Z-max), je razlika v teži med pozitivnim odklonom Z-max in centrirano debelino stene (1,309 – 1,251) * 1000 = 58 kg. Če so vse debeline sten pri Z-max odstopanju (kar je zelo malo verjetno), bi bila razlika v teži 0,13/1,53 * 1000 = 85 kg.
2.2 Teoretična utež za negativno odstopanje
Pri aluminijastih profilih debelina stene ne sme presegati navedene vrednosti, kar pomeni negativno toleranco debeline stene. Teoretično težo je v tem primeru treba izračunati kot polovico negativnega odstopanja. Na primer, za profil z debelino stene 1,4 mm in negativno toleranco 0,26 mm (pozitivno toleranco 0 mm) se teoretična teža izračuna na podlagi polovice tolerance (-0,13 mm), glejte sliko 3.
Pri debelini stene 1,4 mm je teža na meter 1,192 kg/m, medtem ko je pri debelini stene 1,27 mm teža na meter 1,131 kg/m. Razlika med obema je 0,061 kg/m. Če je dolžina izdelka izračunana kot ena tona (838 metrov), bi bila razlika v masi 0,061 * 838 = 51 kg.
2.3 Metoda izračuna teže z različnimi debelinami sten
Iz zgornjih diagramov je razvidno, da ta članek pri izračunu različnih debelin stene uporablja prirastke ali zmanjšanja nominalne debeline stene, namesto da bi jih uporabil za vse odseke. Območja, zapolnjena z diagonalnimi črtami v diagramu, predstavljajo nominalno debelino stene 1,4 mm, druga področja pa ustrezajo debelini stene funkcionalnih rež in reber, ki se razlikujejo od nominalne debeline stene v skladu s standardi GB/T8478. Zato je pri prilagajanju debeline stene poudarek predvsem na nazivni debelini stene.
Na podlagi variacije debeline stene kalupa med odvzemom materiala je opaziti, da imajo vse debeline sten na novo izdelanih kalupov negativno odstopanje. Zato upoštevanje le sprememb nazivne debeline stene zagotavlja bolj konzervativno primerjavo med tehtano težo in teoretično težo. Debelina stene v nenominalnih območjih se spreminja in jo je mogoče izračunati na podlagi proporcionalne debeline stene znotraj območja mejnega odstopanja.
Na primer, za izdelek oken in vrat z nominalno debelino stene 1,4 mm je teža na meter 1,192 kg/m. Za izračun teže na meter za debelino stene 1,53 mm se uporabi proporcionalna metoda izračuna: 1,192/1,4 * 1,53, kar ima za posledico težo na meter 1,303 kg/m. Podobno je za debelino stene 1,27 mm teža na meter izračunana kot 1,192/1,4 * 1,27, kar pomeni težo na meter 1,081 kg/m. Enako metodo lahko uporabimo za druge debeline sten.
Na podlagi scenarija debeline stene 1,4 mm, ko so vse debeline stene prilagojene, je razlika v masi med tehtano težo in teoretično težo približno 7% do 9%. Na primer, kot je prikazano v naslednjem diagramu:
3. Razlika v teži zaradi debeline sloja površinske obdelave
Aluminijasti profili, ki se uporabljajo v gradbeništvu, so običajno obdelani z oksidacijo, elektroforezo, pršenjem, fluoroogljikom in drugimi metodami. Dodatek slojev obdelave poveča težo profilov.
3.1 Povečanje teže v profilih oksidacije in elektroforeze
Po površinski obdelavi oksidacije in elektroforeze se oblikuje plast oksidnega filma in kompozitnega filma (oksidni film in elektroforetski barvni film), debeline od 10 μm do 25 μm. Folija za površinsko obdelavo doda težo, vendar aluminijasti profili med postopkom predobdelave nekoliko izgubijo težo. Povečanje telesne mase ni pomembno, zato je sprememba teže po zdravljenju z oksidacijo in elektroforezo na splošno zanemarljiva. Večina proizvajalcev aluminija obdela profile brez dodajanja teže.
3.2 Povečanje teže v profilih premazov z razprševanjem
Napršeni profili imajo na površini sloj praškastega premaza, debeline najmanj 40 μm. Teža praškastega premaza je odvisna od debeline. Nacionalni standard priporoča debelino od 60 μm do 120 μm. Različne vrste prašnih premazov imajo različne teže za enako debelino filma. Za serijsko proizvedene izdelke, kot so okenski okvirji, okenski drogovi in okenska krila, je na obrobju napršena ena debelina filma, podatki o obodni dolžini pa so vidni na sliki 4. Povečanje teže po pršilnem premazu profilov je lahko najdete v tabeli 1.
Glede na podatke v tabeli znaša povečanje teže po brizganju vratnih in okenskih profilov približno 4 do 5 %. Za eno tono profilov je približno 40 kg do 50 kg.
3.3 Povečanje teže profilov premazov s fluoroogljikovo barvo
Povprečna debelina nanosa na profilih, premazanih s fluoroogljikovo barvo, ni manjša od 30 μm za dva nanosa, 40 μm za tri nanose in 65 μm za štiri nanose. Večina izdelkov s pršilno prevleko iz fluoroogljikovih barv uporablja dva ali tri nanose. Zaradi različnih vrst fluoroogljikovih barv se razlikuje tudi gostota po strjevanju. Če za primer vzamemo navadno fluoroogljikovo barvo, je povečanje teže vidno v naslednji tabeli 2.
Glede na podatke v tabeli znaša povečanje teže po brizganju vratnih in okenskih profilov s fluoroogljikovo barvo približno 2,0 % do 3,0 %. Za eno tono profilov je približno 20 kg do 30 kg.
3.4 Nadzor debeline sloja za površinsko obdelavo v izdelkih za nanašanje praškastih in fluoroogljikovih barv
Nadzor sloja prevleke v izdelkih, premazanih s praškom in fluoroogljikovimi barvami, je ključna kontrolna točka v proizvodnji, predvsem nadzoruje stabilnost in enakomernost pršenja prahu ali barve iz brizgalne pištole, kar zagotavlja enakomerno debelino barvnega filma. V dejanski proizvodnji je prevelika debelina sloja premaza eden od razlogov za sekundarni premaz z brizganjem. Čeprav je površina polirana, je lahko plast nanosa še vedno predebela. Proizvajalci morajo okrepiti nadzor postopka nanosa z brizganjem in zagotoviti debelino nanosa z brizganjem.
4.Razlika v teži, ki jo povzročajo metode pakiranja
Aluminijasti profili so običajno pakirani s papirnato ali skrčljivo folijo, teža embalažnih materialov pa je odvisna od načina pakiranja.
4.1 Povečanje teže papirnega ovoja
V pogodbi je običajno določena omejitev teže papirne embalaže, ki praviloma ne presega 6 %. Z drugimi besedami, teža papirja v eni toni profilov ne sme presegati 60 kg.
4.2 Povečanje teže pri ovoju iz skrčljive folije
Povečanje teže zaradi embalaže iz skrčljive folije je običajno okoli 4 %. Teža skrčljive folije v eni toni profilov ne sme presegati 40 kg.
4.3 Vpliv sloga pakiranja na težo
Načelo pakiranja profilov je zaščititi profile in olajšati rokovanje. Teža enega paketa profilov naj bo okoli 15 kg do 25 kg. Število profilov na paket vpliva na masni odstotek pakiranja. Na primer, ko so profili okenskih okvirjev pakirani v komplete po 4 kose z dolžino 6 metrov, je teža 25 kg, embalažni papir pa tehta 1,5 kg, kar predstavlja 6 %, glejte sliko 5. Pri pakiranju v kompletih 6 kosov, teža je 37 kg, embalažni papir pa tehta 2 kg, kar predstavlja 5,4 %, glejte sliko 6.
Iz zgornjih številk je razvidno, da več kot je profilov v paketu, manjši je masni delež embalažnih materialov. Pri enakem številu profilov na paket, večja kot je teža profilov, manjši je masni odstotek embalažnih materialov. Proizvajalci lahko nadzorujejo število profilov na paket in količino embalažnih materialov, da izpolnijo zahteve glede teže, določene v pogodbi.
Zaključek
Na podlagi zgornje analize obstaja odstopanje med dejansko težo tehtanja profilov in teoretično težo. Odstopanje v debelini stene je glavni razlog za odstopanje teže. Težo sloja površinske obdelave je mogoče relativno enostavno nadzorovati, težo embalažnih materialov pa je mogoče nadzorovati. Razlika v masi do 7 % med tehtano težo in izračunano težo ustreza zahtevam standarda, razlika do 5 % pa je cilj proizvajalca proizvodnje.
Uredil May Jiang iz MAT Aluminium
Čas objave: 30. september 2023
